Utemeljeno

RAZSODBA OGLAŠEVALSKEGA RAZSODIŠČA ŠT. 431 / 19. 5. 2025

POVZETEK PRITOŽBE

Oglaševalsko razsodišče je prejelo pritožbo potrošnika zoper oglaševanje družbe Prolesk d. o. o., ki se predvaja na radijski postaji Rock Radio. V predmetnem oglaševanju oglaševalec navaja: »Umazana fasada je kot radodarna bejba. Fajn je, da ni tvoja.« Pritožnik meni, da oglaševalec s svojim oglaševanjem krši prvi, drugi, četrti in peti odstavek 2. člena SOK, ki opredeljuje načelo dostojnosti in prvi odstavek 7. člena  SOK, ki opredeljuje načelo odgovornosti do družbe in posameznikov. Vlagatelj je v pritožbi navedel:

• Vlagatelj meni, da je oglas nedostojen, neokusen in šovinističen.

POVZETEK ODGOVORA OGLAŠEVALCA

Medij, na katerem je predvajan oglas, Rock radio d. o. o., je na pritožbo podal odgovor, v katerem je navedel:

• Medij je v odgovoru navedel, da je v oglasu uporabljena priredba šale iz standup predstave, ki se v originalu glasi: "Nizka plača je kot radodarna bejba. Fajn je, če ni tvoja". Šala naj bi bila v publiki vedno dobro sprejeta in ni nikoli naletela na negativen odziv. V priredbi za radijski post je oglaševalec "nizko plačo" zamenjal z "umazano fasado" in uporabil isto primerjavo z "radodarno bejbo".
• Medij navaja, da je sama vsebina spota podana v pogovornem jeziku, ki odraža tudi vsebinsko neposrednost in lahkotnost Rock radia, zato se sprašujejo, kateri naj bi bil moteči element v tem spotu: ali je to pogovorna fraza "radodarna bejba", priznanje, da tako kot "nezvesti moški" obstajajo tudi "nezveste ženske" ali to, da bi bilo bolj primerno, če bi uporabili namesto "radodarna bejba" besedno zvezo "nezvesta žena".
• V odgovoru na pritožbo medij navaja, da je vsebina takšna, da se moški z njo z lahkoto poistovetijo, zato verjamejo, da bi se tudi ženske z lahkoto poistovetile z morebitno frazo "Pokvarjen avto je kot nezvest tip - fajn je če ni tvoj!". 
• Medij še trdi, da je v primeru tega spota šlo za dejstvo, da je oglaševani objekt "umazana fasada" ženskega spola. Če bi šlo za predmet moškega spola, bi šala bila na račun »nezvestega tipa«, zato meni, da je "cenzuriranje"  takšnih osnovnih pogovornih šal nepotrebno, saj so le-te del vsakdanjega komuniciranja in ne bi smele biti razumljene kot žaljive ali diskriminatorne.
• Medij tudi meni, da je pomembno ohraniti ravnovesje med svobodo izražanja in spoštovanjem do drugih. Humor in šale so pogosto subjektivni, zato je ključno, da se zavedamo konteksta in namena, ne pa da avtomatsko prepovedujemo vse, kar se morda komu zdi sporno. S takšnim pristopom lahko po mnenju medija preprečimo, da bi pogovor postal preveč tog in da bi izgubili sposobnost lahkotnega in spontanega komuniciranja. 

DOLOČILA SLOVENSKEGA OGLAŠEVALSKEGA KODEKSA

Člen 2 DOSTOJNOST 

2.1 

Oglaševanje ne sme vsebovati ničesar, kar bi žalilo javnost v smislu splošno prevladujočih pravil o dostojnosti in bi tako povzročilo globoko ali množično prizadetost. Kot splošno veljavna pravila o dostojnosti ne morejo biti upoštevana pravila posameznih družbenih skupin. 

2.2 

Oglaševanje ne sme vsebovati ničesar, kar bi posameznike ali skupine lahko žalilo zaradi njihove rasne ali narodnostne pripadnosti, verskega prepričanja, politične pripadnosti, spolne opredeljenosti, zdravstvenega stanja ali invalidnosti in drugih kriterijev razlikovanja. Zgolj uporaba naštetih kriterijev razlikovanja v oglaševanju ni žaljiva sama po sebi. 

2.3 

Oglaševanje ne sme nasprotovati samoumevni enakopravnosti med spoloma, niti prikazovati moškega, ženske ali otroka na žaljiv oz. podcenjujoč način. 

2.4 

Prikazovanje golote in spolnih namigovanj zgolj zaradi šokiranja ali zbujanja pozornosti ter brez smiselne povezave z izdelkom ni sprejemljivo. Kadar se golota in spolni namigi uporabljajo v povezavi s sporočilom, naj ne žalijo splošno veljavnih pravil o dostojnosti. 

2.5 

Oglaševalci se morajo zavedati občutljivosti javnosti in tega, da je oglaševanje lahko neokusno, četudi neposredno ne krši določil 2.1, 2.2., 2.3 in 2.4. tega kodeksa. 

2.6 

Skladnost oglaševanja s kodeksom se presoja na podlagi vseh relevantnih okoliščin, še zlasti pa vsebine, širšega konteksta, medija, ciljnih javnosti in izdelka ter vseh drugih okoliščin, ki so odločilnega pomena v vsakem konkretnem primeru. 

2.7 

Dejstvo, da je izdelek sam po sebi žaljiv za posameznike ali skupine, ni zadosten razlog za presojo skladnosti oglaševanja z določili tega kodeksa.

Člen 7 ODGOVORNOST DO DRUŽBE IN POSAMEZNIKOV 

7.1 

Oglaševanje mora biti v skladu z zahtevami kulturnega okolja. Ne sme iritirati z napadalnostjo in neokusnimi prijemi, prizori, izrazi itd.. 

7. 2 

Oglaševanje ne sme brez upravičenega razloga povzročati občutka strahu ali stiske. Oglaševalci naj ne uporabljajo šokantnih trditev, vizualnih in zvočnih predstavitev zgolj zaradi zbujanja pozornosti. Zbujanje občutka strahu ali stiske je upravičeno samo, če spodbuja preudarno vedenje ali poskuša preprečiti nevarna ali nepremišljena dejanja. 

7. 3 

Oglaševanje ne sme odobravati ali spodbujati nevarnih dejanj in omalovaževati varnosti, še posebej, če je namenjeno otrokom in mladostnikom. Oglaševanje ne sme vsebovati vizualnih prikazov ali kakršnih koli drugačnih opisov potencialno nevarnih ravnanj ali situacij, ki ne upoštevajo varnosti ali zdravja, če jih ne upravičujejo izobraževalni ali socialni dejavniki. 

7. 4 

Oglaševanje ne sme vsebovati ničesar, kar bi utegnilo sprožiti nasilje ali nesocialno vedenje, nadlegovanje, telesne poškodbe ali poškodbe lastnine. Še zlasti ne sme uporabljati motivov kakršnih koli oblik nasilja in vandalizma, zdravju škodljivih in nehigieničnih navad ter neodgovornega vedenja (npr. kajenja, pijančevanja, kraje, uživanja mamil ipd.) na način, da te pojave spodbuja oziroma neposredno ali posredno odobrava. 

7. 5 

Oglaševanje ne sme omalovaževati zgodovinskih in kulturnih spomenikov, dogodkov in manifestacij ter državnih simbolov.

7. 6

Ena temeljnih značilnosti slovenskega kulturnega okolja je posebno skrben odnos do slovenskega jezika. Ta pozornost naj velja tudi pri rabi v oglaševanju, zlasti, ko uporabljamo knjižni jezik. V razumnih mejah naj bo to upoštevano tudi pri zemljepisnih narečjih ali interesnih govoricah. Še posebej pisna beseda mora biti v skladu s slovensko jezikovno normo.

RAZSODBA

Oglaševalsko razsodišče je primer obravnavalo 19. maja 2025 ter sprejelo razsodbo:

Pritožba je utemeljena.

Oglaševalsko razsodišče poziva oglaševalca k prenehanju objavljanja oglaševanja, na katerega se nanaša pritožba, do njegove uskladitve z določili Slovenskega oglaševalskega kodeksa (SOK).

O b r a z l o ž i t e v:

Oglaševalsko razsodišče je na podlagi poslušanja oglasa, na katerega se pritožba nanaša ter navedb v pritožbi in v odgovoru oglaševalca presodilo, da oglaševanje družbe Prolesk d. o. o., ki se predvaja na radijski postaji Rock radio, krši določbe 2.5. in 7.1. člena Slovenskega oglaševalskega kodeksa.

Oglaševalsko razsodišče meni, da družba Prolesk d. o. o. z oglaševanjem na radijski postaji Rock Radio krši 2.5. člen SOK, ki določa, da se morajo oglaševalci zavedati občutljivosti javnosti in tega, da je oglaševanje lahko neokusno, četudi neposredno ne krši določil 2.1., 2.2., 2.3. in 2.4. tega kodeksa. Oglaševalsko razsodišče je ugotovilo, da je oglaševanje v neskladju s tem členom SOK, saj pri uporabi izraza »radodarna bejba« ne gre za dostojno označevanje oseb ženskega spola, kar lahko iritira poslušalce njihovega oglasa. 

Po mnenju Oglaševalskega razsodišča je oglaševanje tudi v neskladju s 7.1. členom SOK, ki določa, da mora biti oglaševanje v skladu z zahtevami kulturnega okolja in ne sme iritirati potrošnikov z napadalnostjo in neokusnimi prijemi, prizori in izrazi. Sporna navedba oglaševalca ni v skladu z zahtevami našega kulturnega okolja in je zato ni primerno uporabljati v oglaševanju, ki se predvaja na radijski postaji in tako doseže najširšo javnost. Čeprav je medij v odgovoru na pritožbo navedel, da gre le za priredbo šale iz stand up predstave, ki naj bi bila v občinstvu vedno dobro sprejeta in ni nikoli naletela na negativen odziv, želi Oglaševalsko razsodišče poudariti, da gre pri stand up predstavah za popolnoma drugačen kontekst, saj je stand up komedija kot del kulturnega udejstvovanja in ustvarjanja predmet širše svobode izražanja. Oglaševanje pa je del javnega prostora, ki je samo delno zaščiteno s svobodo izražanja oziroma umetniškega / kreativnega ustvarjanja, saj le-to doseže širšo javnost kot je občinstvo stand up predstave, tudi takšno, ki ni sama privolila v to, da bo izpostavljena takšnim vsebinam.

Oglaševalsko razsodišče                    

Jaka Repanšek, predsednik