Utemeljeno

RAZSODBA OGLAŠEVALSKEGA RAZSODIŠČA ŠT. 427 / 17. 3. 2025

POVZETEK PRITOŽBE

Oglaševalsko razsodišče je prejelo pritožbo Zavoda za kulturo raznolikosti Open zoper oglaševanje Fakultete za državne in evropske študije, ki je bilo objavljeno na spletni strani Facebook. Pritožnik meni, da oglaševalec s svojim oglaševanjem krši načelo poštenosti iz 3. člena Slovenskega oglaševalskega kodeksa, načelo resničnosti iz 4. člena SOK in načelo dokazljivosti iz 5. člena SOK. Vlagatelj je pritožbo utemeljil kot sledi:

• Na portalu Facebook je bil dne 12. februarja ob 6:09 na profilu Fakultete za državne in evropske študije objavljen oglaševalni videoposnetek, v katerem visokošolski učitelj izr. prof. dr. Gorazd Justinek, ki nastopa v oglasu in je na spletni strani fakultete naveden kot njen izredni profesor za področje mednarodnega poslovanja in mednarodnih političnih, ekonomskih in poslovnih odnosov, med drugim navaja: »Kako najhitreje do službe v javni upravi? Vpišeš se na FDŠ, narediš vse izpite razen mojega. Če pa narediš moj izpit in diplomo, te pa služba v javni upravi že čaka.«
• Vlagatelj navaja, da posnetek predstavlja oglas, saj je njegov namen privabiti posameznike k vpisu na Fakulteto za državne in evropske študije oziroma na informativne dneve te fakultete. Navedeno izhaja tako iz vsebine posnetka kot iz spremnega besedila nad njim, ki se glasi: »Si v dvomih na katero fakulteto bi se vpisal? Te zanima delo v javni upravi in mednarodnih organizacijah, v institucijah EU ali v zasebnem sektorju? Bi rad študiral v Kranju, Ljubljani ali Mariboru? Možnost brezplačnega študija za zaposlene. Ne zamudi priložnosti in pridi na informativni dan v petek, 14. februarja, ali v soboto, 15. februarja 2025, in izvedel/a boš lahko več o študiju pri nas ter tako pridobil/a informacije iz prve roke.«
• Pritožnik meni, da sporni oglas krši 3.1. člen SOK, saj navedena izjava ustvarja zavajajoč vtis, da obstaja poseben mehanizem zaposlovanja, po katerem imajo diplomanti fakultete avtomatsko prednost pri zaposlitvi v javni upravi, ne glede na uradne postopke zaposlovanja (tovrsten mehanizem bi, če bi dejansko obstajal, de facto predstavljal nepošteno oziroma koruptivno prakso). Navedbe o tem, da posameznika »služba v javni upravi že čaka« namreč implicirajo, da obstaja osebna oziroma druga povezava med profesorjem, fakulteto in organi državne oz. javne uprave, ki določenim diplomantom omogoča prednostno oziroma avtomatsko zaposlitev. Pri tem je treba upoštevati, da so ciljni naslovniki oglasa dijaki, študenti in drugi posamezniki, ki razmišljajo o študiju, torej posamezniki, ki niso (nujno) dobro seznanjeni s postopki zaposlovanja v javni upravi. Navedbe, kot je sporna izjava v oglasu, lahko tako izkoriščajo njihovo neizkušenost oziroma pomanjkanje znanja in zavajajoče vplivajo na njihovo odločitev o izbiri študija, saj jim dajejo lažen občutek gotovosti, da bodo imeli v javni upravi zagotovljeno službo oziroma prednost pred drugimi diplomanti. Še toliko bolj navedeno velja v luči tega, da je oglas s sporno vsebino na svojem profilu objavila fakulteta, v oglasu pa nastopa visokošolski učitelj, saj daje navedeno oglasu dodatno težo in vtis kredibilnosti.
• Vlagatelj meni, da sporni oglas krši tudi 4.1. člen SOK, saj sporna izjava, ki jo vsebuje posnetek, neposredno zavaja posameznika, da mu je z vpisom na relevantno fakulteto, če opravi določen izpit in pridobi diplomo, zagotovljena pot do zaposlitve v javni upravi, kar ni res, če bi bilo dejansko tako, pa bi šlo za nepošteno oziroma koruptivno prakso. Poleg tega pritožnik ocenjuje, da pri sporni vsebini oglasa ne gre za pretiravanje, iz katerega bi jasno izhajalo, da gre za humor oziroma očitno pretiravanje. Pri oceni, ali gre za dovoljeno pretiravanje ali za neresnično oziroma zavajajočo trditev je namreč ključno vprašanje, ali bo povprečen potrošnik (v konkretnem primeru dijak, študent oziroma oseba, ki razmišlja o študiju) izjavo oziroma trditev jasno prepoznal kot humor oziroma očitno pretiravanje. Izjava ni podana v očitno humornem tonu in ne vsebuje sarkazma ali drugih elementov, ki bi nedvomno nakazovali na to, da gre za šalo. Obenem izjava tudi ni tako neverjetna oziroma nerealna, da bi jo lahko vsakdo razumel kot očitno pretiravanje. Ker prihaja informacija s strani fakultete (ta je namreč oglas objavila na svojem profilu), oziroma s strani visokošolskega učitelja, ki nastopa v oglasu, obstaja še toliko večja verjetnost, da bi jo nekateri posamezniki lahko razumeli kot resnično informacijo in ne kot šalo oziroma kot očitno pretiravanje.
• Oglaševalec s spornim oglasom krši tudi 5.1. člen kodeksa, saj oglaševalec v konkretnem primeru ne more predložiti dokazil za trditev, da posameznika po diplomi relevantne fakultete že (avtomatsko) čaka služba v javni upravi. Zaposlovanje v javni upravi mora namreč potekati preko javnih razpisov in konkurenčnega postopka, takšna trditev v oglasu pa tako ni preverljiva in dokazljiva.

POVZETEK ODGOVORA OGLAŠEVALCA

Oglaševalec Fakulteta za državne in evropske študije je na pritožbo podal odgovor, v katerem je navedel:

• Pritožnik zatrjuje, da naj bi oglas ustvarjal vtis, da diplomanti fakultete uživajo avtomatsko prednost pri zaposlovanju v javni upravi, ter da naj bi izkoriščal neizkušenost mladih, ki ne poznajo dejanskih postopkov zaposlovanja. Vendar pri presoji zavajajoče narave oglasa ni dovolj zgolj subjektivna interpretacija pritožnika, temveč je treba upoštevati perspektivo povprečnega potrošnika, kot jo določa sodna praksa Sodišča EU. Povprečen potrošnik je razumno obveščen, razumno pozoren in preudaren posameznik. V tem primeru gre za dijake in bodoče študente, ki so redno izpostavljeni sodobnim oblikam oglaševanja, vključno s satiro in humorjem. Trditev, da bi povprečen potrošnik dobesedno razumel izjavo kot zagotovilo zaposlitve, ni utemeljena. Način govora visokošolskega učitelja, njegova ekspresivnost ter stil podajanja izjave jasno kažejo na očitno pretiravanje in satirično vsebino. V tem kontekstu izjava "Če narediš moj izpit in diplomo, te pa služba v javni upravi že čaka" nikakor ne more biti razumljena kot resnična ali zavezujoča trditev, temveč zgolj kot humorna marketinška strategija. Pritožnik trdi, da naj bi oglas vplival na odločitev bodočih študentov in jim dajal lažen občutek prednosti pri zaposlovanju, vendar ni predloženih nobenih dokazov, da bi posamezniki zaradi tega oglasa dejansko verjeli, da jim fakulteta oz. profesor, ki nastopa kot akter v posnetku, zagotavljata zaposlitev. Zaposlitveni postopki v javni upravi so jasno regulirani in splošno znani. Fakulteta v svojih drugih promocijskih materialih jasno navaja realne možnosti zaposlitve (Brošura Javna uprava 1. stopnja enako tudi na spletni strani fakultete), zato en sam oglas, ki očitno vsebuje humor, ne more odločilno vplivati na izbiro študija.
• Kodeks določa, da oglaševanje ne sme vsebovati trditev, ki bi zavajale potrošnika zaradi neresničnosti ali pretiravanja, razen kadar gre za jasno izraženo humorno vsebino. Pritožnik navaja, da naj posnetek ne bi vseboval dovolj jasnih elementov humorja, vendar ta trditev ne vzdrži. Iz celotnega konteksta, tona in načina govora v posnetku je jasno, da gre za humor, očitno pretiravanje in satiričen nagovor, kar je v skladu s 4.2. členom Kodeksa. Uporaba besednih zvez, kot sta: "Če narediš vse izpite razen mojega..." "Če pa narediš moj izpit in diplomo, te pa služba v javni upravi že čaka," jasno nakazuje pretiravanje. Povprečen potrošnik bo oglas razumel kot šalo, saj noben pravni ali izobraževalni sistem ne omogoča avtomatske zaposlitve na podlagi enega opravljenega izpita. Oglas ne krši določb 4. člena kodeksa, saj ne vsebuje trditev, ki bi bile neresnične, dvoumne ali zavajajoče v smislu tega člena. Gre za očitno pretiravanje in humor, ki ga kodeks v točki 4.2 izrecno dopušča, kadar je jasno, da ne gre za dejstvo, ki bi ga bilo treba sprejeti kot resnično. Dodatno pojasnjujemo, da so se v zadnjem obdobju platforme, kot je npr. TikTok, izkazale za izjemno učinkovite pri nagovarjanju mlajše generacije. Kratke, dinamične in pogosto humoristične vsebine omogočajo posredovanje informacij na način, ki je mladim blizu in jih pritegne. Prav takšne vsebine so ključne za uspešno digitalno komunikacijo, saj uporabniki TikTok-a pogosto sprejemajo vsebine skozi prizmo satire in pretiravanja. Fakulteta je v preteklem letu začela z objavljanjem vsebin na TikTok-u z namenom večje promocije med mladimi in približevanja akademskih vsebin na način, ki je mladim razumljiv in privlačen. Posnetek, ki je predmet pritožbe in ki je bil objavljen tudi na TikTok-u, sledi tem trendom in se umešča v kontekst sodobne digitalne komunikacije, kjer humor in očitno pretiravanje igrata ključno vlogo pri doseganju ciljne publike. Zato pritožba ne more vzdržati, saj je sporočilo oglasa jasno in nedvoumno prepoznavno kot satirična vsebina, skladna s komunikacijskimi trendi in v skladu s Kodeksom oglaševanja.
• Pritožnik navaja, da bi moral oglaševalec predložiti dokazila za vse trditve, ki jih je mogoče objektivno dokazati, vendar to velja le za preverljive in dejanske navedbe. Izjave v predmetnem oglasu niso preverljiva dejstva, temveč so satirične in hiperbolične, kar jih izloča iz obveznosti dokazovanja po 5.1. členu kodeksa. Fakulteta torej ni dolžna dokazovati humorne izjave, saj ne gre za objektivno preverljivo dejstvo, temveč za marketinško retoriko, ki je v skladu s kodeksom. Prav zaradi tega, ker pritožnik na eni strani zatrjuje, da naj bi bila izpodbijana komunikacija zavajajoča za potrošnika zaradi neresničnosti in pretiravanja, hkrati pa na drugi strani trdi, da bi morali za vse navedbe, ki jih je mogoče objektivno dokazati, predložiti ustrezna dokazila, je pritožba notranje protislovna in nesklepčna.

DOLOČILA SLOVENSKEGA OGLAŠEVALSKEGA KODEKSA

Člen 3 POŠTENOST 

3.1 

Oglaševanje ne sme biti zasnovano in oblikovano tako, da bi zlorabljalo zaupanje potrošnikov, izkoriščalo njihovo pomanjkljivo izkušenost oziroma znanje ter jih s tem zavajalo. 

3.2 

Vse ključne dejavnike v oglasu, ki bi lahko vplivali na odločitev potrošnikov, je treba jasno navesti. 

3.3 

Oblikovanje in način predstavitve morata zagotoviti, da je oglaševanje jasno in lahko razumljivo. V primeru, da vsebuje opombe ali drobni tisk, morajo biti ti dovolj veliki, opazni in berljivi. Kjer je to potrebno, naj bodo povezani z ustreznim delom glavnega besedila.

Člen 4 RESNIČNOST 

4.1 

Oglaševanje mora biti zavezano resnici. Ne sme vsebovati trditev ali zvočnih in vizualnih predstav, ki zavajajo ali bi lahko zavedle potrošnika z neresničnostjo, dvoumnostjo, s pretiravanjem, z zavajajočo opustitvijo ipd.. Zlasti to velja, kadar se nanaša na namen in uporabnost izdelka, njegovo sestavo, geografsko poreklo in druge za potrošnika bistvene informacije. 

4.2 

Pretiravanja, katerih namen je zabavati ali zbujati pozornost, so dovoljena le, če je jasno, da gre za humor, parabolo ali očitno pretiravanje, ne pa za dejstvo, ki ga je treba sprejeti kot tako. 

4.3 

Oglaševalci lahko izrazijo svoje mnenje o čemer koli, tudi o lastnostih ali zaželenosti svojih izdelkov, a le pod pogojem, da je jasno, da izražajo svoje mnenje in ne dejstev. Trditve, ki presegajo subjektivna mnenja, so predmet dokazljivosti, kakor je opredeljeno v 5. členu.

Člen 5  DOKAZLJIVOST 

5.1 

Oglaševalci morajo pred objavo oglasov poskrbeti, da bodo lahko kadarkoli predložili dokazila, s katerimi bodo lahko utemeljili vse trditve, neposredne ali posredne, izražene eksplicitno ali implicitno, ki jih je mogoče objektivno dokazati. 

5.2 

Oglaševanje ne sme interpretirati statističnih podatkov na način, ki vzbuja napačen vtis, da je trditev splošno veljavna. 

5.3 

Oglaševanje ne sme zlorabljati, napačno interpretirati ali zavajajoče navajati katerih koli tehničnih podatkov, kot so npr. rezultati raziskav ali navedki iz tehničnih in znanstvenih publikacij. V oglaševanju se znanstvena terminologija ali besednjak ne smeta uporabljati tako, da bi napačno ali zavajajoče napeljevala, da je oglaševana trditev znanstveno veljavna. 

5.4 

V primeru pomembnih razhajanj med strokovnimi mnenji o trditvi v oglaševanju trditev ne sme biti prikazana kot splošno veljavna. 

RAZSODBA

Oglaševalsko razsodišče je primer obravnavalo 17. marca 2025 ter sprejelo razsodbo:

 Pritožba je utemeljena.

Oglaševalsko razsodišče poziva oglaševalca k prenehanju objavljanja oglaševanja, na katerega se nanaša pritožba, do njegove uskladitve z določili Slovenskega oglaševalskega kodeksa (SOK).

O b r a z l o ž i t e v:

Oglaševalsko razsodišče je na podlagi ogleda oglaševanja, na katerega se pritožba nanaša ter navedb v pritožbi in v odgovoru oglaševalca presodilo, da oglaševanje Fakultete za državne in evropske študije, ki je bilo objavljeno na spletni strani Facebook, krši 3.1. in 4.1. člen Slovenskega oglaševalskega kodeksa.

Slovenski oglaševalski kodeks v 3.1. členu določa, da oglaševanje ne sme biti zasnovano in oblikovano tako, da bi zlorabljalo zaupanje potrošnikov, izkoriščalo njihovo pomanjkljivo izkušenost ali znanje ter jih s tem zavajalo. Oglaševalsko razsodišče meni, da obravnavani oglas vsebuje zavajajoče trditve, saj ustvarja napačen vtis, da imajo diplomanti predmetne fakultete po končanem študiju zagotovljeno zaposlitev v javni upravi. Trditev profesorja v oglasu, da študent po opravljenem izpitu in diplomi avtomatično dobi službo, seveda ni resnična. Takšna izjava lahko vodi do napačnega razumevanja realnih zaposlitvenih možnosti in lahko vpliva na odločitev dijakov glede izbire študija, pri čemer gre za pomembno življenjsko odločitev, ki je ne gre jemati zlahka. Pri presoji, ali je trditev profesorja lahko zavajajoča, je treba upoštevati ciljno skupino oglasa, to so dijaki, študenti in posamezniki, ki razmišljajo o nadaljnjem izobraževanju. Gre za skupino, ki ni nujno seznanjena s postopki zaposlovanja v javni upravi. Sporna izjava lahko izkorišča njihovo neizkušenost ter jim daje lažen občutek gotovosti o zaposlitvi, kar lahko zavajajoče vpliva na njihovo odločitev o izbiri študija.

V prvem odstavku 4. člena SOK je določeno, da mora biti oglaševanje zavezano resnici in ne sme vsebovati trditev ali zvočnih in vizualnih predstav, ki zavajajo ali bi lahko zavedle potrošnika z neresničnostjo, dvoumnostjo, pretiravanjem ali zavajajočo opustitvijo pomembnih informacij. Ključno vprašanje v obravnavanem primeru je, ali lahko izjava profesorja v oglasu predstavlja dovoljeno pretiravanje v skladu z drugim odstavkom 4. člena SOK, ki določa, da so pretiravanja dovoljena le, če je jasno, da gre za humor, parabolo ali očitno pretiravanje, ne pa za dejstvo, ki ga je treba sprejeti kot tako.

Oglaševalsko razsodišče ocenjuje, da v obravnavanem primeru izjave ni mogoče šteti za očitno pretiravanje ali humor. Dejstvo, da je izjava podana s strani univerzitetnega profesorja in objavljena v okviru uradnega oglaševanja fakultete, daje izjavi dodaten videz verodostojnosti. Povprečen potrošnik, torej dijak ali študent, izjave ne bo nujno prepoznal kot šalo, saj ni izrečena v očitno humornem tonu in ne vsebuje elementov, ki bi jasno nakazovali na humor. Prav tako izjava ni tako nerealna, da bi jo bilo mogoče samoumevno razumeti kot očitno pretiravanje. Predmetna izjava je tudi neprimerna, saj meče slabo luč na sistem zaposlovanja v javni upravi.

Glede na navedeno Oglaševalsko razsodišče ugotavlja, da predmetni oglas krši določbe 3.1. in 4.1. člena Slovenskega oglaševalskega kodeksa, saj vsebuje zavajajočo trditev, ki lahko pri ciljni skupini ustvari napačna pričakovanja glede zaposlitvenih možnosti.

Oglaševalsko razsodišče                    

Jaka Repanšek, predsednik