Sporno oglaševanje prehranskih dopolnil v medijih

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije je v sodelovanju z drugimi pristojnimi institucijami, med katere je razpršena pristojnost nadzora oglaševanja prehranskih dopolnil in skrb za zdravje posameznikov, nagovorila javnost in medije k dosledni prepoznavi neustreznih oglasnih sporočil v medijih in k doslednemu spoštovanju zakonodaje v svojih programih. 

Zdravstveni inšpektorat RS pri nadzoru oglaševanja prehranskih dopolnil namreč ugotavlja številne ponavljajoče se kršitve zakonodaje, ki ureja oglaševanje prehranskih dopolnil. Število kršitev narašča, zlasti tistih najbolj zavajajočih s pripisovanjem učinkov zdravljenja, opozarja Andreja Mojškrc iz Zdravstvenega inšpektorata. Potrošnikom pred nakupom prehranskih dopolnil, ki se zavajajoče predstavljajo, svetujejo kritično presojo.

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije tačas omogoča posvetovanje za izdajatelje televizijskih programov za njihovo samostojno presojo ustreznosti oglaševanja prehranskih dopolnil. V nadaljevanju pa bo agencija izvajala inšpekcijski nadzor oglaševanja v televizijskih programih in ukrepala zoper izdajatelje, ki bodo neustrezna sporočila predvajali, je poudaril Tomaž Gorjanc, vodja Sektorja za elektronske medije. Agencija namreč poudarja, da so mediji odgovorni za predvajanje vsebin v svojih televizijskih programih, k čemur jih zavezuje zakonodaja. Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah določa, da oglasna sporočila v televizijskih programih in storitvah na zahtevo ne smejo spodbujati vedenja ali dejanj, ki škodujejo ali bi lahko škodovala zdravju ter ne smejo tržiti izdelkov, ki niso zdravila, a se predstavljajo z lastnostmi za zdravljenje in preprečevanje bolezni, in tako predstavljajo tveganje za javno zdravje.

Inšpektorat RS za kulturo in medije je pristojen za nadzor nad izvajanjem določil Zakona o medijih, v okviru tega pa nadzor nad izdajatelji radijskih programov, tiskanih medijev in elektronskih publikacij. Pridružuje se stališču agencije glede odgovornosti medijev. V prihodnje bo v sodelovanju s pristojnimi institucijami stopnjeval skupne aktivnosti v okviru preventivne akcije, je povedala glavna inšpektorica Sonja Trančar, nato pa izvajal nadzor nad oglaševanjem prehranskih dopolnil v radijskih programih, tiskanih medijih in v elektronskih publikacijah.

Agencija ne oporeka morebitnim koristim prehranskih dopolnil za posameznika. Tudi oglaševanje prehranskih dopolnil je v Republiki Sloveniji seveda dovoljeno, a ima omejitve. Potrošnika se ne sme zavajati z obljubami o ozdravitvi, ga posredno odvračati od uradnega zdravljenja oziroma pri njem vzbujati lažnega upanja, da lahko z njihovim uživanjem prepreči ali ohrani svoje zdravje.

Na Ministrstvu za zdravje dodajajo, da so prehranska dopolnila po zakonodaji EU opredeljena kot živila, ki morajo biti varna za uživanje, kar pomeni, da ne smejo predstavljati tveganja za zdravje posameznika. Namenjena so dopolnjevanju običajne prehrane in ne preprečevanju, zdravljenju ali lajšanju bolezni in bolezenskih težav, zato jih ne smemo enačiti z zdravili.  Zakonodaja zanje ne zahteva dokazov učinkovitosti, kot to sicer velja za zdravila.

Uporaba prehranskih dopolnil pri prebivalcih Slovenije narašča, spodbujena je tudi z zavajajočim in spornim oglaševanjem, je stanje v Sloveniji opisala dr. Urška Blaznik iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Opozarjajo, da prehranska dopolnila niso nadomestilo za pestro prehrano, saj običajna živila vsebujejo hranila v najbolj optimalnih koncentracijah in kombinacijah, poleg tega vsebujejo tudi varovalne snovi, ki jih prehranska dopolnila ne vsebujejo. Prehranska dopolnila ne zdravijo in niso bližnjica do zdravja.

V Javni agenciji Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke svarijo, da če se uporabnik zanaša na neustrezno pripisane zdravilne učinke izdelka, ki niso dokazani, in izdelek uporablja za lajšanje bolezenskih stanj oziroma za zdravljenje, s tem lahko podaljša čas do postavitve pravilne diagnoze, podaljša čas zdravljenja in zmanjša možnost uspešnejšega zdravljenja, kar pomeni tveganje za zdravje uporabnika. Prebivalci naj ne pričakujejo čudežnih izdelkov, s katerimi bi nadomestili zdrav način življenja, ker jih ni.

Zakonodaja glede označevanja, ki velja splošno za vse kategorije živil, torej tudi za prehranska dopolnila, je v pristojnosti Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo  rastlin. Pravila glede splošnega obveščanja potrošnikov in uporabe dovoljenih zdravstvenih in prehranskih trditev na živilih morajo nosilci živilske dejavnosti upoštevati pri vseh kategorijah živil. Zavajajoče predstavljanje oziroma oglaševanje se namreč ne pojavlja samo pri prehranskih dopolnilih, temveč tudi pri drugih skupinah živil, na primer pri čajih in športni prehrani, dodajajo v Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo živil.

Ključni namen kampanje, v kateri so se povezale naštete institucije, je tako tudi v ozaveščanju javnosti, saj tudi uporabniki vseh vrst medijev, spletnih, radijskih, televizijskih, moramo vsebino oglasov prepoznavati kritično, predvsem tista, ki se slišijo predobro, da bi bila lahko resnična. Primarni namen oglasnih sporočil je namreč pospeševanje prodaje in ne skrb za posameznikovo zdravje.